da je na sociali podpisal dogovor o preživljanju, katerega se ne drži.« Dolgovi spravljajo v stisko, ki poglobi tudi sicer težko življenje: »Banki sem dolžna 275 EUR. To je dolg iz neporavnanih računov RTV-ja, vodovoda in garaže. Mesečno vračam banki 91 EUR, kar pokrivam z otroškim dodatkom.« Lahko pripeljejo tudi do dodatne izgube denarja in celo premoženja: »Za odplačilo dolgov sva z možem morala prodati stanovanje pod ceno.« Duševne stiske lahko povzročijo stisko s tem, da zmanjšajo možnost zaslužka, ker človek ne more delati, z zmanjšano možnostjo razpolaganja z denarjem (pretirano zapravljanje ali nesmotrno trošenje), z izgubo zanimanja za denarne posle ali s tem, da ljudi v stiski izkoriščajo in prevarajo; hospitalizacija pa prepreči, da bi skrbeli za svoje finančne zadeve (MIND 2008). Glede ravnanja s financami so ljudje večinoma prepuščeni sami sebi in redko dobijo pomoč, denimo, kako razporejati prihodke in plačevati dolgove, kje dobiti dodatna finančna sredstva ipd.: Ob sprejemu v stanovanjsko skupino je imel veliko finančnih dolgov, kar ga je zelo skrbelo. Strokovni delavci smo ponudili pomoč pri zadovoljevanju spretnosti za življenje, tako da mu je društvo posodilo denar v znesku njegovega dolga. S tem smo zmanjšali tveganje izsiljevanja upnikov, občutka finančne stiske in brezizhodnosti, hkrati smo ga učili pridobivanja spretnosti za življenje. Strokovni delavci smo skupaj z njim naredili načrt, kako bo društvu vračal posojeni denar, in ga s tem učili socialnih spretnosti, saj je večino denarja potrošil za pijačo in za »prijatelje«, kar je vplivalo na to, da mu je proti koncu meseca zmanjkalo denarja za nujne življenjske potrebščine. Nekateri so žrtve izkoriščanja (na različnih ravneh), med drugim je tudi njihov materialni položaj povezan z njihovo vlogo žrtve v situaciji: »Privarčevan denar je ostal pri bivšemu možu.« Kljub slabemu finančnemu položaju pogosto svoj dohodek porabijo za družino: »Želela je, da bi imeli svojo hišo, vendar mož za to ni nikoli pokazal interesa, sama pa ni zmogla. Tako se je v času devetdesetih let odločila za odkup stanovanja.« Denar je pogosto le pretveza, ki pripelje do nasilja, bodisi da gre za izsiljevanje denarja ali za obtoževanje, ker žrtev nima službe ali pa partner ne sprejema, da njegov partner dela oziroma da hodi v službo. Lahko trdimo tudi narobe, da je nasilje, ki spravlja človeka v status žrtve, le pretveza za ekonomsko izkoriščanje.