(Nadaljevanje) zelo na levi. Se pravi, sem levičar po srcu, pišem pa z desno. Celo član LDS sem nekoč bil. Katarini Kresal sem rekel, da spola nista enaka. Skozi Freuda spola nista enaka. Zato bom poskušal biti kritičen do te zakonodaje, ne toliko v kontekstu, da se otroka ne sme tepsti; tudi tu bi lahko bil kritičen. Sam imam dva otroka, ki ju nikoli ne tepem, ampak starejši sin jih je pa dobil vzgojno. In vzgojna zaušnica ni napačna. Ampak to je medklic. Rekel bom, da je naloga politikov, da dvigujejo aritmetično sredino družbene sreče. Da je v tej državi, v Polisu, Stari Grki so si že to izmislili, bolj prijetno živeti, če se poenotimo, kar se tiče uživanja v tej družbi. Stari Grki so izolirali ženske, sužnje pa tujce, niso smeli glasovati, recimo, v tem kontekstu demosa. Ni dobro, da je manjšina izolirana. Vendar po svoji teoretski usmerjenosti sem psihoanalitik in moram reči, da je fenomen v razvoju človekove duševnosti. Od Freuda naprej vemo, da se otroštvo vedno vrača v odraslost. Imamo tri znamenite faze psihoseksualnega razvoja: oralna z dojenjem, uzrtje mamice, ki ga doji, analna faza, privajanje na kahlico, in potem ta znamenita falična faza, faza Ojdipovega kompleksa, kjer otrok, deček in deklica, mora misliti anatomijo lastnih genitalij in jih primerjati z anatomijo genitalij nasprotnega spola. In v tem mišljenju mora otrok misliti mamico, ki je ženska, ki ima med nogami vagino. Mora otrok tako misliti. In mora imeti zraven, ob tej mamici, očeta, ki mora biti moški in mora imeti med nogami lulčka, penis. In mali Hainz je po Freudu, petletnik, sumil, da oče z mamico nekaj počne. In vedel je, da v tem početju igra lulček pomembno vlogo. Freud je rekel, otroci sumijo na obstoj koitusa, spolno združitev, med očetom in mamo. Zato morata biti različnega spola. Če želimo, da bo ta otrok v odraslosti, saj ne bo bolan, ne bo psihotičen, tudi drzna trditev je, da bo nevrotičen, ampak otrok, ki ne doživi ojdipalne faze s staršema različnih spolov, se pravi, žensko mamo in moškega očeta, bo imel v odraslosti osebnostne, ne bom rekel motnje, takšne specifike, da bo na račun teh specifik imel probleme z družbo oziroma družba bo imela problem s tem otrokom. In otrok bo trpel, pa se bom desničarsko izrazil, kot hudič na križu. In temu otroku ne bi smeli sistemsko zagosti na tak način, da se tega otroka lahko kupi kot igračko v trgovini. Lahko sočustvujem z geji in lezbijkami, ki nimajo otrok, ampak bistveno bolj sočustvujem z otroki, ki bodo trpeli, če v prvih treh letih ne bodo doživeli ljubeče matere in v času ojdipovega kompleksa avtoritativnega, ljubečega očeta.