Nič čudnega torej, da tako volilci kot tudi vodilni neodvisni mediji liberalne provenience (denimo CNN, New York Times in Economist) ocenjujejo Obamov socialni in gospodarski program precej bolje kot program njegovega tekmeca. Tako je ostalo tudi po zadnjem medsebojnem dvoboju to sredo, ki je ponovno pokazal, da ima Obama bolj prepričljive odgovore na reševanje finančne krize. Obama kot morebitni predsednik bo verjetno lažje zadostil sentimentom ameriške javnosti, ki si želi več stabilnosti in socialne varnosti. Raziskave javnega mnenja v ZDA kažejo, da ljudje za svoj slabši ekonomski položaj krivijo preveliko stopnjo izpostavljenosti globalizaciji, pritok imigrantov iz Latinske Amerike, naftno krizo in pohlep kapitalske elite. S tem pa se javno mnenje vse bolj nagiba k večjemu protekcionizmu in izolacionizmu ZDA ter politični polarizaciji znotraj države, kar ima lahko dolgoročne negativne posledice za ves svet. Največji izziv za Obamo torej ne bo zmagati v tej predsedniški tekmi, ampak kako Američanom dejansko omogočiti izboljšanje življenjskega standarda, ne da bi ogrozil svetovno gospodarstvo. Za zdaj jim daje predvsem veliko mero upanja, upanja na spremembe.