Če je severovzhodni del Sicilije bolj evropski, notranjost izolirana, tiha in tradicionalna, ima jugozahod otoka bolj afriški, arabski pridih. Slednjega ni čutiti le nekje v zraku, viden je na ravnih strehah hiš, v razporeditvi ulic, na obrazih, ki jih srečuješ, v vonjavah začimb, na dolgih peščenih plažah čisto na jugu, v glasbi, ki prihaja iz na stežaj odprtih oken hiš. Zahodni in južni del prejme najmanj turistov, razen Agrigenta in slovite Doline templjev, zato je tu življenjski ritem bolj umirjen, prizori veličastnejši, trenutki bolj doživeti in zgodbe starejše. Ena izmed njih govori o nekdanji tovarni tunine v mali vasici Scopello; stara, zapuščena stavba je obkrožena z vrstami zarjavelih sider, majhno plažo, pobočji, poraslimi s kaktusi, in kamnitimi kopicami, ki se dvigajo visoko nad morsko gladino in zalivu dajejo sloves najlepše plaže na Siciliji. Le nekaj kilometrov od vasi se začenja naravni park Lo Zingaro. Ustanovljen je bil leta 1980 kot posledica protesta proti načrtovani gradnji ceste čez tamkajšnje ozemlje, danes obsega 7 kilometrov prečudovite obale in 1700 ha neokrnjenega ozemlja. Park spominja na pravljično pokrajino eksotičnih zalivov, strmih pečin in ozkih poti, vijočih se zdaj proti morju, zdaj v hribovito pokrajino grmičev, nizko rastočih dreves in pritlikavih palm, ki so simbol rezervata. Ljudje se pridejo sem najraje kopat na eno od šestih idiličnih plaž, vendar je park pomemben predvsem za redke rastline, ki uspevajo samo na tem delu otoka, in za skoraj 40 vrst ptic, večinoma ujed, ki pridejo vsako leto gnezdit na pobočja Lo Zingara.