Delovni urnik na jezu je bil peklenski; 8 ur na dan in 7 dni na teden, z le dvema dnevoma dopusta na leto! Delo je teklo neprekinjeno ves dan, v treh izmenah. Zaradi tega in zaradi slabih varnostnih ukrepov je med gradnjo izgubilo življenje kar 96 delavcev. V njihov spomin se na vrhu jezu nahajata skulpturi kiparja Oskarja Hansena. Prvi je življenje izgubil J. G. Tierney, ko je 20. decembra 1922 pri raziskavi reke padel z ladje in utonil. Žalostno naključje je hotelo, da je bil zadnja žrtev gradnje prav njegov sin Patrick Tierney, ki je natančno 13 let po očetovi smrti, torej 20. decembra 1935, omahnil z enega izmed odvzemalnih stolpov in prav tako utonil. V povprečju se je pri gradnji zgodilo okoli 1.500 poškodb na mesec. Vendar ni bilo vse tako črno in tovariška požrtvovalnost je rešila marsikatero življenje. Takšno nepopisno srečo je imel inženir Rutledge, ko je omahnil z roba kanjona. Slabih deset metrov pod njim je delavec Cowan opazil Rutledgeev zdrs. Brez omahovanja se je zavihtel za njim, ravno pravi čas, da je še zgrabil njegovo nogo. Hip za tem je bil poleg delavec Parks, ki je Rutledgea pritisnil k steni. Oba delavca sta ga nato držala toliko časa, dokler ga niso rešili -- seveda precej pretresenega, vendar živega in zdravega.