Pred Hannah si ni srce nobenega bolnika opomoglo dovolj, da bi zadoščalo za življenje, čeprav so zdravniki domnevali, da obstaja teoretična možnost, da se oslabljeno srce nekako okrepi. »Njen primer govori o tem, da ima srce sposobnost, da si opomore na naravnost čudežni način,« meni Yacoub. Pri Hannah so izvedli tako imenovano heterotopično presaditev srca, ko prišijejo novo srce na neobičajno mesto ob bolnikovo srce, da potiska kri namesto bolnega srca. Vendar je zaradi močnih imunosupresivnih zdravil, ki jih je morala jemati proti zavrnitvi presajenega srca, deklica zbolela zaradi redkega in neozdravljivega rakavega obolenja. Zdravniki so zmanjšali odmerek imunosupresivnih zdravil, vendar je to vodilo v drugo srčno odpoved. Nato zdravniki niso videli druge možnosti, kot da presajeno srce odstranijo, sicer bi deklica umrla. Od tega so minila tri leta in pol, vmes si je njeno lastno srce počasi opomoglo. Dekličin oče se spominja, kako so jih takrat poklicali v bolnišnico, jim razložili, da je tumor prizadel hrbtenico, da pritiska na možgane in da ima Hannah pred seboj morda še dvanajst ur življenja. »Iz neznanega vzroka pa je bila naslednji dan v redu,« se spominja oče. Izkušnja je družino Clark spodbudila k temu, da so postali zagovorniki politike domnevnega soglasja – da bi vsakdo v Veliki Britaniji po smrti daroval organe, če se za časa življenja ne bi jasno opredelil proti. S tem bi povečali število organov, ki so na voljo za presaditev. Zaradi pomanjkanja organov za presaditev v Veliki Britaniji vsako leto umre tisoč ljudi, še poroča Guardian. lo