Tudi če se Rupar res samo zmotil, se vendarle zdi, da je bila njegova zmota vladi dobrodošla. Proti teoriji o zmoti pa govori tudi dejstvo, da kljub svojemu obratu Rupar na duha, ki je pripeljal do radikalne zaostritve temeljnega vprašanja slovenske pravne države, Rupar vsekakor ni pozabil. Konec koncev o tem pričajo njegovi upi, da bi lahko sistemski zakon kasneje prekvalificirali v ustavnega. Če bi bile druge stranke za to. In javno mnenje seveda. Slednje naj bi najbrž delovalo kot sredstvo pritiska na opozicijo, naj se vendarle spametuje in potegne z večino. Saj je konec koncev sama v veliki meri kriva za trenutne težave, ki jih, ko je bila na oblasti ni niti upala niti znala rešiti. Predsednik republike dr. Janez Drnovšek, ki je bil na problem opozorjen že daljnega leta 1994 in je nanj najprej za nekaj časa pozabil, pa se je kasneje itak vedno navduševal nad rešitvijo z ustavnim zakonom.