»Drži. Ko je stari Oton Sagat pred leti umrl, sta očka in mama ugibala, kaj neki bo zdaj s Kibom. Oba sta dobro poznala Justinov nebrižni značaj, zato sta Kiba povabila na obisk in ga čisto iskreno povabila, da živi odslej pri njih, če le hoče. Za stalno ali vsaj samo za toliko časa, da se odloči, kaj bo počel v prihodnje. Kib se jima je tedaj prisrčno zahvalil za njuno povabilo, vendar se ga je sprva še obotavljal sprejeti. Ko pa je potem mama umrla, se je Kib takoj premislil in prišel k očku. Imenitno se razumeta.«

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Drži držati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
stari star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
Oton Oton samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Sagat Sagat samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pred pred predlog; orodnik
leti leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
umrl umreti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
očka očka samostalnik, občno ime; moški spol, dvojina, imenovalnik
in in priredni veznik
mama mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ugibala ugibati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
neki neki nedoločni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
s z predlog; orodnik
Kibom kib samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
Oba oba celostni zaimek; moški spol, dvojina, imenovalnik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
poznala poznati glavni glagol; nedovršni, deležnik, dvojina, moški spol
Justinov Justinov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
nebrižni nebrižen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
značaj značaj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
zato zato priredni veznik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
Kiba kiba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
povabila povabiti glavni glagol; dovršni, deležnik, dvojina, moški spol
na na predlog; tožilnik
obisk obisk samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
čisto čisto splošni prislov; nedoločena stopnja
iskreno iskreno splošni prislov; nedoločena stopnja
povabila povabiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
da da podredni veznik
živi živeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
odslej odslej splošni prislov; nedoločena stopnja
pri pri predlog; mestnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, mestnik
če če podredni veznik
le le členek
hoče hoteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Za za predlog; tožilnik
stalno stalno splošni prislov; nedoločena stopnja
ali ali priredni veznik
vsaj vsaj členek
samo samo členek
za za predlog; tožilnik
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
odloči odločiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
počel početi glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; tožilnik
prihodnje prihodnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
Kib Kib samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
jima on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, dvojina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tedaj tedaj splošni prislov; nedoločena stopnja
prisrčno prisrčno splošni prislov; nedoločena stopnja
zahvalil zahvaliti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
za za predlog; tožilnik
njuno njun svojilni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, tožilnik, dvojina
povabilo povabilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
vendar vendar priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sprva sprva splošni prislov; nedoločena stopnja
še še členek
obotavljal obotavljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
sprejeti sprejeti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Ko ko podredni veznik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
mama mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
umrla umreti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Kib kib samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
takoj takoj splošni prislov; nedoločena stopnja
premislil premisliti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
in in priredni veznik
prišel priti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
k k predlog; dajalnik
očku očka samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
Imenitno imenitno splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
razumeta razumeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, dvojina
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Leposlovje
naslov: Skoraj enaki
avtor: Edo Rodošek