Za povprečno zdrave ljudi je pozimi in poleti dobro, da pojedo nekaj sadja na tešče. Tisti, ki jih rado zebe, naj jedo sadje sobne temperature, pred in po sadnem obroku pijejo toplo tekočino. Rešitev je tudi kuhana zelenjava in sadje. Pred sadjem lahko pijemo tudi sadne in zelenjavne sokove. Ogljikovi hidrati v zelenjavi so manj navzoči in hkrati združeni z balastnimi snovmi. Takšno razmerje je za človeško telo boljše kot ogljikovi hidrati v sadju. Sadje u večji količini lahko povzroči visok glikemični indeks oziroma hiter skok sladkorja v krvi. To je za presnovo sicer obremenilno, če pa imamo telesni napor, dodane kalorije sproti izgorevamo in tega niti ne opazimo. Tisti, ki jim sadni ali zelenjavni obrok ne vzbudi občutka sitosti, lahko po dveh urah pojedo solato iz stročjega fižola z oljčnim oljem, zraven tudi kakšno žitno kašo ali kos kruha. Možne so različne kombinacije živil. Bistveno je, da imamo vsaj dva balastna obroka na dan, torej da je več vlaknin kot kalorij. En obrok naj bi bil balastno sadje, drugi pa balastna zelenjava. Ta se potem lahko ponovi v drugi polovici dneva, ko pojemo na primer še kompot ali polento z repo. Kosilo je lahko enkrat kombinacija beljakovin in zelenjave, drugič kombinacija škroba in zelenjave. Semena lahko kombiniramo z zelenjavo in rastlinskimi beljakovinami ali z žiti. Oreščke pa jemo skupaj z beljakovinami ali z zelenjavo. Če je delež beljakovin v živilu pod 20 odstotkov, jih lahko jemo tudi v kombinaciji z ogljikovimi hidrati. Zaradi nizke količine beljakovin ne pride do vrenja hrane v prebavilih in ne bomo imeli težav z napenjanjem. Če je delež beljakovin večji, hrana se dalj časa prebavlja, celo dva dneva, kar obremenjuje in upočasnjuje prebavo, ki jo zaznavamo kot nelagodje ali splošno slabo počutje.