Stena je v levem delu, kjer sva z Alešem preplezala smer, pravi zid. Ima precej slabo skalo, kar mi je pisano na kožo, ker to poznam iz domačih sten, zaradi dimenzij pa zahteva dobro poznavanje himalajske logistike. Ne moreš je preplezati »na horuk«, kar še lahko narediš, na primer, v Alpah. Zahteva zelo dobro preučevanje stene in prehodov med seraki in pri tem mi je z vsemi informacijami zelo pomagal Peter Podgornik, ki je steno preplezal v začetku osemdesetih let. Zanimivo je, da se razen Slavca Svetičiča vse do letos nihče ni podal v steno levo od njihove smeri. Verjetno je problem tudi v ledeniku pod steno, ki se je v zadnjih letih tako spremenil, da se čez njega skoraj ne da več priti do stene. Posebej ne do njenega levega dela, kjer poteka najina smer, ki je bistveno bolj strm.