Zaslepljenost je posledica prizadevanja možgan, da bi s potencialnim partnerjem vzpostavili stik, in čustvo je tako močno, da lahko povzroča neverjetno evforijo. Če je zaljubljena oseba zavrnjena, lahko zapade v prav tako neverjeten obup in v pravo obsedenost. V skrajnih primerih se ta lahko konča celo z umorom. V stanju zaslepljenosti se sprošča vrsta možganskih kemijskih substanc, ki povzročajo občutek vznesenosti. Dopamin daje občutek ugodja, feniletilamin povečuje občutek vznemirjenosti, serotonin ustvarja občutek čustvene stabilnosti, noreprinefrin pa vzbuja občutek, da je oseba dosegla cilj. Človek, ki postane zasvojen s hormonsko mešanico faze zaslepljenosti, je spolni obsedenec, ki si želi nenehno obnavljati te občutke. Sicer pa je zaslepljenost začasno čustvo, ki v povprečju traja 3 do 12 mesecev in ki ga večina ljudi zmotno opisuje kot zaljubljenost. V resnici gre za biološko prevaro narave, ki zagotavlja, da moški in ženska ostaneta skupaj dovolj dolgo, da pride do spočetja. Nevarnost tega obdobja je, da zaljubljenca živita v prepričanju, da se seksualno popolnoma ujemata, v resnici pa sta kot zajca, ki se brezglavo parita. Razlike v njunem spolnem nagonu se bodo pokazale, šele ko bo minilo obdobje zaslepljenosti, oziroma ko se bo začelo obdobje vdanosti.