Gospod podpredsednik, prvi amandma implicira celoten zakon. To tudi v samem pregledu amandmajev tako piše. Zaradi tega se pač ne morem izogniti tej razpravi. Če pa seveda vi odločite, da me prekinete, potem bom seveda jasno upošteval vaše stališče. Torej, sedaj na koncu da rečem, dilema je huda. Nikogar ni, ki bi lahko trdil, da so ti predlogi tu narejeni po evropskih kopitih. Vam lahko povem samo svojo lastno dilemo. Svoje čase, ko sem študiral v Berlinu ali, ko sem študiral v Parizu, se mi je vedno zdelo čudno kako, da imamo mi v Sloveniji neko organizacijo, ki pač tisti tam ni primerljiva. Zdelo se mi je, to je mogoče krivda, da so pač takšni časi, da tečejo ureditve po različnih urah. Danes so se ti časi spremenili in zato lahko rečem, da osebno nimam dileme. Razumem tudi materialne interese, ki so v ozadju in ki so verjetno vzrok, da ni prišlo do konsenza in konec koncev se moram tudi samo opravičiti. Zaradi mnogih drugih opravil se nisem mogel udeleževati vseh diskusij, ki so tekle, kjer sem bil, moram reči tudi povabljen na posamezne sestanke, pa žal, nisem mogel na tiste sestanke priti. Svoj del krivde o tem jemljem, ampak vsi se zavedate, toliko smo preobremenjeni v tem parlamentu, da bi imel nekdo mir, da bi se lahko teden dni posvetil ali 14 dni nekemu zakonu, vsi veste, da tega ni in lahko tudi rečem, da sem se z velikimi težavami prebijal do zakonodaje. Meni je uspelo dobiti s pomočjo slovenske ambasade v Bonnu nemško zakonodajo, s pomočjo dunajskega parlamenta avstrijsko. Dobil sem iz francoske skupščine francosko in s pomočjo ameriške ambasade v Ljubljani ameriško.