Kakšni so torej cilji tega “razstreljevanja vsega naokoli” in kakšne bi lahko bile njegove posledice? Cilji so bili natančno določeni že v letih pred vzponom republikancev, ki so prepričani, da "vojaške intervencije civiliziranih sil lahko neposredno prispevajo k miru na svetu” in da s svojimi vojaškimi ekspedicijami sedaj počnejo nekaj, kar je nujno in racionalno. Ameriška zunanjepolitična doktrina je bila v pomembni meri izoblikovana še pred napadi enajstega septembra v obliki neokonzervativnega “Projekta za novo ameriško stoletje” (PNAC). Šest strokovnjakov, ki so sodelovali v tem projektu, je danes v vrhu Busheve administracije. Načrt jasno dokazuje, da si je Busheva sedanja ekipa želela doseči ameriško prevlado na Bližnjem vzhodu tudi pred terorističnimi napadi Al Kaide, ko pojasnjuje, da “nerazrešen konflikt z Irakom omogoča takojšnje opravičilo” za večjo prisotnost ZDA v Zalivu, sočasno pa ta prisotnost “presega vprašanje režima Sadama Huseina”. Doktrina jasno zahteva vojaško in ekonomsko prevlado ZDA v vseh delih sveta. Dokument napoveduje, da bodo “Združene države Amerike zahtevale postavitev vojaških oporišč v okviru in izven meja Zahodne Evrope in severovzhodne Azije” ter tudi “začasne” sporazume o dostopu do ameriških sil, stacioniranih na velikih razdaljah. Pisci tega dokumenta so namreč prepričani, da je “izziv prihajajočega stoletja ohraniti in razširiti ameriški mir”. Busheva administracija te načrte, vključno s povsem konkretnimi predlogi iz področja oboroževalnih programov, izvaja do najmanjših podrobnosti.