Temelj delovanja nevladnih organizacij je delo prostovoljcev, ki izhaja iz navdušenja, iskrene želje nekomu pomagati in empatije. Nosi pozitivne vrednote in prispeva h gradnji boljše družbe, je povedala sociologinja Nada Kirn Špolar iz društva Sezam, kjer organizirajo varstvo otrok in učno pomoč. Predsednik društva Obzorje, skupnost za novosti v duševnem zdravju, Igor Bizjan pa je prepričan: Prostovoljci prinašajo energijo, zagon za nove projekte, pozitivno vizijo, sveže ideje in voljo do življenja. Najpomembneje pa je, da program povežejo s skupnostjo, saj se tako širi socialna mreža. Tudi ko prostovoljci odidejo, še vedno pozitivno doživljajo ljudi s psihiatrično diagnozo. To prispeva k zmanjševanju zaznamovanosti. Vsi se želimo povezati v enotno socialno mrežo. Prostovoljci so dobrodošli tudi zaradi specifičnih znanj, ki jih vnašajo v delovno okolje. Institucija pridobi večji in bolj kakovosten razpon načinov pomoči, kar vodi k izboljšanju strokovnega dela. Prostovoljni delavci so nagnjeni k družbeno koristnemu delu, ki je povezano s preskušanjem vrednot, norm in ciljev družbe. Socialni pedagog Sašo Kronegger iz društva za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela meni: Prostovoljci so manj obremenjeni s stereotipnimi predstavami, pripravljeni so preskušati in tvegati izvedbo projektov, ki so za profesionalne delavce teže sprejemljivi. Ti se zaradi strokovne ločenosti čustveno ne vživijo v situacijo. Socialna delavka Urša Rozman iz centra za pomoč mladim je izpostavila prijateljstvo kot pomemben dejavnik odnosa med prostovoljci, uporabniki in strokovnjaki: Drug od drugega se učimo in gradimo na prijateljstvu. Imamo skupne evalvacije projektov, kjer spregovorimo o svojih problemih in izkušnjah. Prek prostovoljnih delavcev lahko človek, ki ima problem, zgradi bolj pozitiven odnos do institucije, vzpostavi zaupanje vase, v svoje potenciale in lastno vrednost. Uporabnik potrebuje pomoč, ki ga ne pusti nedejavnega, temveč mu doda moč ter ga naredi odgovornega za reševanje lastne stiske.