skam so dovolili, da vzamejo z ladje samo po en kos prtljage. Mamie Colley je tako zagrabila prvi kovček, ki ji je prišel pod roke. Ko ga je kasneje odprla, je v njem našla samo kratke hlače, par čevljev in eno obleko. Vse ostalo so bili damski vložki, za katere pa je kmalu ugotovila, da jih ne potrebuje. Skoraj vse ženske so namreč izgubile menstruacijo, vrnila se jim je šele, ko so prišle iz ujetništva. Noč so ujetnice preživele pod budno stražo kar na pomolu, na katerem je pihal hladen veter. Še prej pa so jim stražarji odvzeli vse prstane, nakit, ure in druge dragocenosti. Molly Ismail, lepa hči nekega odvetnika, je bila v rešilnem čolnu skupaj z ostalimi 55 brodolomci ladje Giang Bee. Bili so že dva dni na morju, ko so končno prispeli do obale in se nekaj dni skrivali pri domačinih. Japonci, ki so medtem postali popolni gospodarji otoka, so jih odkrili in odpeljali v Muntok. Tam so jih zaprli v stavbo, v kateri je bila nekoč kinodvorana, vendar je v njej že bilo skoraj tisoč ujetnikov, vojakov, letalcev, žensk in otrok ter tudi nekaj Holandcev, ki jih je sovražnik ujel, ko je zasedel njihovo kolonijo Indonezijo. Med ujetimi so bili tudi zdravniki, ki so začeli skrbeti za ranjence. Zjutraj so stražarji ločili moške od žensk in otrok ter jih v dveh kolonah odpeljali do kakšno uro oddaljenih zgradb, v katerih so občasno bivali malajski kuliji, ki so delali v rudnikih. Barake so bile zgrajene v obliki črke U; v enem kraku so bivale ženske z otroki, v drugem moški, v sredini pa je bila nastanjena japonska posadka. V notranjosti so bile spalnice in v vsaki spalnici, namenjeni dvajsetim kulijem, je zdaj spalo štirideset žensk ali pa šestdeset moških. Sanitarij ni bilo, spati se ni dalo, saj so otroci ponoči jokali, ranjeni pa so umirali zaradi pomanjkanja zdravil in oslabelosti. Preživeli z ladij, ki so odplule iz Singapurja, pa so še vedno prihajali. Tako je z drugimi prišla v Muntok tudi Margot Turner, vodja vseh bolniških sester v azijskih kolonijah. Čeprav je bila znana, je sprva nihče ni prepoznal, ker je bil njen obraz opečen od sonca in otekel. Bila je ena izmed 700 beguncev, ki so se zatekli na ladjo Kuala, ki so jo Japonci potopili. Dva dni se je skrivala na majhnem otočku, nato pa jo je pobral majhen lokalni parnik, tudi poln žensk in otrok. Tudi tega so Japonci brez usmiljenja potopili. Od šestnajstih žensk in otrok, ki so se držali