Artemidin tempelj v Efezu je spadal med sedem čudes antike. Dolgo časa sploh niso verjeli opisom Plinija, po katerem je bilo svetišče popularne in čaščene boginje plodnosti, grške variante anatolske matere zemlje Kibele, štirikrat večje od atenskega Partenona. Da Plinij ni pretiraval, je dokazal angleški inženir Wood, ko je našel sledove templja na območju prvotne naselbine. Pri tem je imel nemalo težav, saj so ga vsaj sedemkrat porušili in obnovili ter uporabili kot gradbeni material. Izmed uničevalcev je zaslovel Herostratos, ki je hram zažgal samo zato, da je prišel v zgodovino. Ta akcija je sprožila vrsto špekulacij in namigovanj ter omajala sloves vsemogočne Artemide, ki pa naj bi bila odsotna, ker je prisostvovala rojstvu Aleksandra Velikega (365 pr. n. š.).