Družina Bešter si je na Katarini nad Ljubljano sprva postavila počitniško hišo. Na hribu, stran od mestnega vrveža, dimnikov in izpušnih plinov, s čudovitim razgledom na prestolnico, jim je postalo tako všeč, da so se pred petimi leti preselili tja. Njihov veliki vrt na eni strani obdaja gozd, na drugi so posadili sadovnjak. Nekaj posebnega je, ker so ga s skupnimi močmi uredili tako, da čim več časa preživijo zunaj. Prostrana trata, ki so jo posejali sami, jih še najbolj spominja na veliko letno dnevno sobo. Pod lipo, ki so jo posadili za senco, so postavili mizo s stoli, nedaleč stran letno kuhinjo, da vse toplejše mesece kuhajo in obedujejo zunaj, in paviljon, kamor se zatečejo pred dežjem. Družinsko razkošje v travi, pravijo, je tako popolno. Še posebej, ker ob takih trenutkih v miru prisluhnejo žuborenju vode iz svojega malega ribnika z dvema vodometoma in s sedmimi zlatimi ribicami, v katerem rasejo lokvanj, vodni iris in trstje, ponoči pa ga romantično osvetlijo. V skalnatem vodnjaku na trati poleg tega umivajo vso doma pridelano zelenjavo.