»Ja,« se je oglasil. Ajda je potisnila kolo na dvorišče in ga prislonila ob steno. Usedla se je k njemu na hišni prag. Čeprav je bilo več kot dovolj prostora, se je s stegnom pritisnila obenj. »Kaj počneš?« je vprašala. »Malo počivam,« je rekel. »Z babico sva urejala naš vrt.« »A tako,« je rekla. »Jaz sem bila na vajah.« »Kakšnih vajah?« je vprašal. »Plešem pri navijačicah, saj veš,« je rekla. Mark tega ni vedel. »Če bi bil v košarkarski ekipi, bi vedel,« je rekla malce razočarano. »S košarkarji hodimo na tekme in plešemo med odmori,« je pojasnila. »Jaz sem pri atletiki,« je rekel Mark. Potem je Ajda še kar klepetala in Mark je vse bolj čutil toploto njenega stegna. In bilo mu je prijetno. Poslušal je Ajdin glas in na trenutke sploh ni vedel, kaj govori, zato je v njene premolke navrgel po nekaj besed brez posebnega pomena: ja, mhm, res, tako. Prižgal si je še eno cigareto, samo zato, da Ajda še ne bi odšla. »Ti pa veliko kadiš,« je pripomnila Ajda. »Niti ne,« je rekel. Ajda je vzela cigareto iz škatlice in si jo prižgala. »Saj lahko, a ne?« je rekla potem. »Pa zakaj?« je vprašal. »Saj si rekla, da ne kadiš.« »Kar tako,« je rekla. Tudi njej je zmanjkalo snovi za klepet in si je mislila, da bo tako lahko dlje ob Marku in da se bo medtem,