povečanega povpraševanja in s tem doseganja višjih cen razmeroma močno povečal pridelek nekaterih oljnic (oljne ogrščice kar za 89 %). Bolj neugodno je ponovno razmeroma precejšne zniževanje pridelave v zelenjadarstvu, saj bi morali skladno s priporočili prehranske politike izboljševati izjemno nizko stopnjo samooskrbe z zelenjavo. Prireja mesa in živalskih proizvodov se je po treh letih upadanja skupno zvišala bolj kot rastlinska pridelava (za 4,2 %). Pri tem je bila prireja mesa višja za 3,4 %, prireja živalskih proizvodov pa za 5,4 %. Najvišje zvišanje je bilo v perutninarstvu, in sicer v prireji mesa, kjer je bil v letu prej precejšnji padec, in v prireji jajc (za 19,3 % in 23,8 %). Po zniževanju v zadnjih nekaj letih je porasla tudi prireja v govedoreji, ki ima v strukturi skupne kmetijske proizvodnje najvišji delež; porast je bil pri mesu in mleku skoraj enak (3,7 in 3,6odstoten). Rast obsega proizvodnje v Sloveniji je bila lani višja kot v povprečju držav EU, po ekstremnih gibanjih pa izstopajo novejše članice EU. Medtem ko je bila lanska rast obsega