Drugi krog razprav se je vrtel okoli dopolnil k zakonu, ki so jih v SDS povzeli, kot je povedal Rudolf Petan, iz predlogov aktiva in sindikata novinarjev RTV Slovenija. Vladna stran je poudarjala, da bi sicer res bilo treba na novo urediti razmerja in načine odločanja na RTV Slovenija, vendar bi te predloge veljalo strokovno še preučiti in jih vključiti v spremembe tega zakona, ki jih pripravljajo za jesen. Toda odbor za kulturo jih je že obravnaval in z njimi deloma tudi soglašal. Tako so včeraj najprej sprejeli določbo, po kateri za člana sveta RTV Slovenija ne more biti imenovan ožji družinski član vodilnih v zavodu niti jih RTV ne sme zaposlovati ali z njimi sklepati pogodbe o sodelovanju. Tudi za držanje mikrofona ne, kot je zajedljivo pripomnila Majda Širca, ki se s tem ni strinjala. Brez razprave in skoraj soglasno je bil sprejet tudi predlog, da bi svet poslej vsa imenovanja vodilnih ljudi opravil z javnim glasovanjem. Tretji tak predlog je bil, da bi znova uvedli obvezno soglasje uredništva za imenovanje odgovornega urednika posameznega RTV programa. Za to se zavzel nekdanji novinar in direktor radia Maribor Leopold Kremžar (LDS), češ da je bila uzakonitev zgolj mnenja novinarjev v uredništvu napaka. Nasprotnega mnenja je bil vodja poslancev LDS Tone Anderlič in dokazoval, da je bila ta poteza povsem na mestu, vendar se čudi, zakaj je bil nedavno direktor v Mariboru toliko tog, da je urednika predlagal mimo mnenja kolektiva. Očitno je ta pogled upošteval že odbor za kulturo in zboru predlagal, da obveznega soglasja novinarjev ne uvede, ampak da novinarjem pravico, da v primeru, ko direktor programa predlaga urednika, ki nima njihove podpore, na seji sveta RTV Slovenija nastopijo s svojim kandidatom. Državni zbor je namreč ta kompromis potrdil (39:3).