Ob tem pa je treba poudariti še neko pomembno politično, kulturno in vojaško značilnost, pomembno za slovenski narod, ki se je uveljavljala s posebno močjo že od ustanovitve Teritorialne obrambe: to je uporabo slovenskega jezika kot jezika poveljevanja. Že leta 1969 se je začel pripravljati slovar slovenskih vojaških povelj, ki se je zaključil z izdajo Slovenskega vojaškega slovarja, ki ga je vsak častnik in podčastnik, pa tudi sleherni vojak našel v svoji vojaški torbici in ga uporabljal, mnogi z zadovoljstvom, vsi s ponosom. Ko danes izkazujemo spoštovanje slovenskemu vojaškemu izrazoslovju, se moramo spomniti tudi prispevkov iz zgodnejših obdobij: Andreja Komela v 19. stoletju in uporabe slovenskega jezika kot poveljevalnega jezika v partizanski vojski med NOB. Slovenski jezik kot poveljevalni jezik je dal pomemben prispevek k utrjevanju nacionalnega ponosa in samozavesti, prispevek, ki je ponovno oživel s slovensko Teritorialno obrambo in ki je postal odločilen dve desetletji kasneje.