Ob sprejetju Strategije razvoja Slovenije junija 2005 je UMAR pripravil scenarij makroekonomskega razvoja, ki kvantificira pot do zastavljenega cilja SRS, to je doseganje povprečne ekonomske razvitosti EU-25 do leta 2013 (merjeno z BDP na prebivalca v pariteti kupne moči)1. Dohitevanje povprečne razvitosti EU do leta 2013 je ob tedanji izhodiščni stopnji razvitosti zahtevalo, da Slovenija v obdobju 2005–2013 v povprečju presega stopnjo rasti razvitejših članic EU za tri odstotne točke. V razvojnem scenariju SRS smo obdobje od leta 2005 do leta 2013 z vidika učinkov predvidenih ukrepov razdelili na tri podobdobja z različnimi dinamikami gospodarske rasti. V prvem obdobju do leta 2007, ko naj bi se izvajali kratkoročni ukrepi, predvideni v strategiji, in bi bilo delovanje makroekonomskih politik naravnano stabilizacijsko zaradi izpolnjevanja maastrichtskih konvergenčnih kriterijev, je bilo predvideno zmerno pospeševanje gospodarske rasti. Rast produktivnosti v tem obdobju naj še ne bi bistveno odstopala od rasti, dosežene v predhodnih desetih letih. Tudi v sami strukturi bruto domačega proizvoda (BDP) nismo predvideli bistvenih sprememb. V scenariju SRS so ključni dejavnik preboja na višjo razvojno raven investicije v znanje. Predvideli smo, da bi bil preboj na višjo razvojno raven in preseganje 5-odstotne gospodarske rasti ob optimalni implementaciji ukrepov SRS možen po letu 2007, ko bi kratkoročni ukrepi, predvideni v strategiji, že začeli dajati prve rezultate in bi vplivali na hitrejšo rast produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva, prav tako pa tudi na hitrejšo rast zaposlenosti. Obdobju pospešene gospodarske rasti, ki bi se zaključilo okrog leta 2011, bi sledilo obdobje relativne umiritve na ravni približno 5 %. To bi z uresničevanjem ukrepov SRS predstavljalo novo raven potencialne rasti BDP, inflacija pa bi se približala evropskemu povprečju. Med ključnimi dejavniki, ki bi pripomogli k uresničevanju ambicioznega gospodarskega cilja, je strategija predvidela večji obseg investicij v znanje, zlasti hitro rast izdatkov za raziskave in razvoj, ter vlaganja v človeški kapital. Scenarij je predvideval, da bi se ob pospešeni gospodarski rasti pospešilo tudi zaposlovanje, tako da bi v obdobju 2007–2013 povprečno letno presegalo 1-odstotno letno rast. Takšna rast zaposlenosti, ki bi jo omogočil tudi bolj prožen trg dela, bi omogočila približevanje zastavljenim lizbonskim ciljem na področju zaposlovanja. Na ponudbeni strani je bilo predvideno prestrukturiranje gospodarstva v smeri krepitve na znanju temelječe proizvodnje. Scenarij ponudbene strani je temeljil na predpostavki, da bi bilo na področjih, kjer Slovenija še ne dosega razvitejših držav, z ukrepi SRS možno doseči hitrejše približevanje ciljnim ravnem. To bi hkrati pomenilo prestrukturiranje gospodarstva v smeri krepitve storitvenih dejavnosti,2 kjer bi se obseg na znanju temelječih storitev povečeval znatno hitreje od obsega ostalih storitev. V strukturi dejavnosti izobraževanja, ki bi rasla po zmernih stopnjah,3 pa bi prišlo do premika v korist krepitve deleža