Kdo bi si pa upal pripraviti scenarij zanjo, ko se na različnih koncih sveta zbirajo protestniki proti pritisku, s katerim je globalizacija stisnila ljudi v kot! Na glas so povedali, da je zaradi računalnikov in sodobnih telekomunikacij za ohranitev delovnih mest treba delati vse več, v izdelke in storitve vlagati vse več znanja in obenem zniževati ceno. Od začetnih obljub o boljših službah in zaslužkih so ostale le obveznosti, več dela in več porabljenega časa za dodatno izobraževaje. Da, protestniki ne kupujejo računalnikov. Marsikateri pa je očitno prepričan, da jih kupujejo drugi. Povprečni Američan je namreč lani verjel prepričevanjem najvidnejših predstavnikov tehnoloških podjetij in kupoval njihove delnice. Vsak dan se je našlo dovolj malih vlagateljev, ki so verjeli, da je Nasdaq najnižji prav tisti dan in da bo potem le še rasel. Tako se je v enem letu na Nasdaqu obrnilo več kot 400 milijard dolarjev. Še pred dvema dnevoma nekaj več kot 1,3 milijarde dolarjev. Dober štos. Ljudje ne kupujejo računalnikov, kupujejo pa delnice računalniških podjetij. In lastniki največjih deležev od njih spet zaslužijo.