Ali je Stalin pripravljal fizično likvidacijo Tita? O tem so do nedavnega lahko zgodovinarji le ugibali. Ugledni ruski zgodovinar R. Medvedjev z zvezami v sovjetskem politbiroju je v knjigi z naslovom Stalin in stalinizem omenil Titov telegram Stalinu, v katerem je protestiral zaradi priprave atentata nanj. Vladimir Dedijer je v tretji knjigi Novih prispevkov za biografijo Josipa Broza Tita, ki je izšla leta 1984, podrobno opisal nič kaj običajna dogajanja pri operaciji Tita na slepiču februarja leta 1947 na Brdu. V času, ko se se že močno krhali odnosi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, se je Stalin ponudil, da Tita operira njegov osebni kirurg dr. Bahuljev. Tito je ponudbo sprejel, ker je upal, da Stalinova gesta pomeni, da se bodo nesporazumi na ta način hitreje odpravili. Dr. Bahuljev je iz Moskve pripeljal še internista dr. Smotrova in medicinsko sestro Olgo. Po opravljeni rutinski operaciji so postajali člani ruski ekipe čedalje bolj nemirni. Čez čas so zahtevali, ne da bi za to navedli kakšne prepričljive razloge, da je treba Tita še enkrat operirati. Sumničavi Tito je, kot vse kaže, od svoje varnostne službe zahteval, da je pri vsej tej zadevi budna. Po posvetu s slovenskima vrhunskima zdravnikoma dr. Brecljem in dr. Lavričem, ki sta menila, da je ponovna operacija povsem odveč, je Titova varnostna služba rešila problem na ta način, da je oba Rusa in Rusinjo preprosto zaklenila v njihove prostore. Omenimo še zanimivo podrobnost, da je pri vračanju domov v Zagrebu nenadoma umrl dr. Smotrov in se je morala ruska medicinska ekipa vrniti v Moskvo skupaj z njegovim truplom.