Tako se je skozi parlamentarno rešeto prebil tudi eden od dveh najbolj spornih kandidatov, g. Šubic. Zadeve okrog Elana naj bi bile tiste, ki naj bi mu najbolj onemogočale pridobitev trajnega mandata. Baje naj bi bilo najbolj sporno dejstvo, da je dovolil, da interese upnikov in kupca zastopa ista oseba. Stvari ne poznam dobro in je ne želim tehtati, niti komentirati, vem pa, da se je g. Šubic avgusta 1992 zavestno podpisal pod politični pamflet, ki je meni in g. Lapu očital, da sva med drugimi "utemeljeno osumljena priprave atentata na g. Kučana in g. Drnovška". Vsebinsko bi zadevo lahko uvrstili tako med komedije kot drame, zame pa je in bo ostala grozljivka. Režiser predstave je sicer "neznan", povsem jasno pa je, da je glavno statistično vlogo odigral prav g. Šubic. Ta povsem očiten poizkus politične diskvalifikacije nekaterih se je, kljub hišnim preiskavam, zaslišanjem in informativnim pogovorom, kot so to takrat imenovali organi pregona, končal klavrno, vsaj zaenkrat. Zakaj zaenkrat? Na poslansko vprašanje g. Lapa o tem primeru je notranje ministrstvo odgovorilo, da zadeva še ni končana. Torej je dejstvo, da danes kar trije, takrat osumljeni atentatorji na predsednika države, sedimo v DZ, edina ovira za nadaljevanje postopka. Zato se upravičeno sprašujem, ali se temu dokumentu, ki danes uokvirjen visi na steni moje dnevne sobe, po izteku mandata, ne bo pridružil še kakšen. Morda mi bo na to vprašanje, takrat, ko ne bom več med "privilegiranci", odgovoril kar g. Šubic sam.