Po naglem razpadu prvega Tigra, ker so njegovi osnovatelji spričo zaostrenih policijskih razmer emi-grirali v Jugoslavijo, se je v kontinuiteti z njim, po raz-pustu vseh slovenskih društev, osnovala celovitejša organizacija konec poletja 1927. Imela je temeljitejši akcijski program: boj proti fašizmu z vsemi sredstvi, na nasilje je treba odgovoriti z nasiljem. Če je fašistična država opustila najosnovnejšo dolžnost zaščite ljudstva, ima to ljudstvo - narodna manjšina - pravico in dolž-nost, da se upre zakonom, ki so uperjeni zoper njen obstoj. Organizacija Tigr je samo sebe imela za revo-lucionarno, kot je zapisano v glavi njenega ilegalnega časopisa Svoboda, sredi tridesetih let se je proglasila za narodnorevolucionarno gibanje Slovencev in Hrvatov Julijske krajine. Sicer pa je bila v delovanju Tigra bolj pomembna in konstantna propagandna komponenta kot teroristična, glavno je bilo prizadevanje za obvarovanje ljudi pred italijanizacijo in fašizacijo, da ne bi podlegli dobrohotni, "mehki" raznaroditvi. Posebej pomembno je bilo preprečevati kolaboracijo in denuncianstvo, tudi z likvidacijami. Z demonstrativnimi požigi potujčevalnic, šol, vrtcev in rekreacijskih centrov, je poskušala opozo-riti svet na genocidno ravnanje fašistične Italije s sloven-sko in hrvaško narodno manjšino. Še eno pomembno nalogo je imel Tigr: pripraviti se na gverilo v primeru italijanskega napada na Jugoslavijo. "Mi smo predstraža slovanske ideje... samo prek našega trupla lahko Italija prodre na Balkan", zato nas ubijajo, je zapisano v taj-nem časopisu Svoboda.14 Na predvečer druge svetovne vojne, 1938. leta je Tigr v prepričanju, da bo preprečil svetovno katastrofo, nameraval odstraniti Mussolinija s pripravo atentata v Kobaridu. Čeprav atentat ni bil iz-veden, je njegovo načrtovanje pomembno dejstvo v zgo-dovini antifašizma, saj so do srede dvajsetih let poskusili z atentatom na Duceja že štirje italijanski antifašisti.