Ker visoko reprodukcijsko vrednost žensk povezujemo z mladostjo (Symons 1979, Buss 1987) in ker verbalno udejstvovanje na tem področju ne more pomagati ženski, ni presenetljivo, da ženske šale – in pripovedovanje zgodb – po naravi niso tekmovalne. Mitchellova celo ugotavlja, da lahko postavljanje s pripovedovanjem v resnici škoduje ugledu ženske: »Mnogi moški čutijo, da pripovedovanje šal ni ženski primerno vedenje, še posebno, če v svoj repertoar vključuje ‘mastne vice’.« (1985: 170) Moška psiha lahko obsceno izražanje ženske v javnosti interpretira kot znak, da je ‘lahka’ ali preveč svobodna v spolnosti; lastnosti, ki jih imajo moški vedno za zelo nezaželene pri dolgoletni družici (Buss 1987; Buss & Schmitt 1993). V skladu s tem Mitchellova poroča, da ženske »najnižji odstotek obscenih šal povedo nasprotnemu spolu« (1985: 184), medtem ko je odstotek obscenih šal, ki jih moški povedo ženskam, skoraj isti kot odstotek tovrstnih šal, ki jih povedo moškim.