Prva stvar, ki sem jo naredil med pripravami, je bila izbira kostuma. V kostumografskem oddelku so imeli na voljo veliko oblačil in čevljev. Preoblačil sem se in izbiral tako dolgo, dokler se v oblačilih nisem počutil zares udobno. Spomnim se, da sem, ko sem poskusil jopič in čevlje, v katerih sem se počutil ravno prav, pomislil, ja, to je pa Constantine. Poleg tega sem moral malce znižati svoj glas, vaditi način junakovega govora in se naučiti njegovega posebnega smisla za humor pripovedovanja šal s popolnoma brezizraznim obrazom namreč. Potem pa na vajah nenadoma spoznaš, da si se ne samo vživel v junaka, ampak da so zate vse plati vloge postale povsem naravne. In ko se zgodi to, je zares super.