takole: »Iz dogodkov in pričevanj vpletenih oseb ni razvidno, da bi bili dogodki in sporočila žvidcem’ v Medžugorju nadnaravnega izvora.« Seveda s tem prikazovanja niso ovržena in razglašena za prevaro, pravi Sesar. Praviloma se končna sodba o prikazovanjih in sporočilih izreče po tem, ko se le ta končajo. V zgodovini so romarska središča nastajala na osnovi spontane pobožnosti vernih ljudi, ki so se zaradi duhovnih in telesnih stisk (bolezni, vojne, turških vpadov itd.) začeli zbirati na določenem kraju. Romarski kraji niso nastajali zaradi predhodne uradne potrditve cerkvenih komisij, pač pa je Cerkev v nekaterih redkih primerih kasneje potrdila, da gre za nadnaravne pojave (na primer v Lurdu ali Fatimi). V zgodovini, še posebej v poznem srednjem veku, je na tem področju prihajalo do raznovrstnih zlorab, zato je Cerkev pri presoji domnevno čudežnih pojavov zelo previdna. Tudi tam, kjer je z nedvomnimi čudeži (na primer medicinsko nerazložljiva ozdravljenja v Lurdu) ugotovljeno, da je v ozadju božje delovanje, Cerkev dogodkov in sporočil ne postavlja v isto vrsto z božjim razodetjem v Svetem pismu, saj gre za zasebna razodetja. Kadar so le ta pristna in uradno potrjena, so vedno v soglasju z božjim razodetjem oziroma mu v ničemer ne nasprotujejo. Marijina sporočila dejansko poudarjajo tisto, kar nam Jezus naroča v evangeliju in se je v določenem obdobju morda izgubilo iz zavesti in življenja ljudi. Jedro Marijinih sporočil so vedno spreobrnjenje in pokora, molitev in sprava z Bogom in ljudmi, kar posledično pripomore k miru na svetu. Dejstvo je, da Katoliška Cerkev romanj v Medžugorje ne prepoveduje, jih pa tudi izrecno ne priporoča, v kolikor imajo romarji namen, da bi prisostvovali videnjem. Namen romanj je vedno molitev, spreobrnjenje srca in prejem zakramentov. V konkretnem primeru romanje v Marijino romarsko cerkev v Medžugorju ni sporno, pač pa je lahko zavajajoče romanje zaradi prepričanja v za zdaj nepotrjene nadnaravne pojave prikazovanj. Cerkev vedno opozarja pred nevarnostjo, da bi se verniki osredotočili na nekaj, kar je v veri obrobno (prikazovanja, sporočila ali drugi čudežni pojavi). Tako vsaj pravijo frančiškani. Toda posel je prevelik, da bi se kdorkoli odpovedal medžugorskemu prikazovanju Device Marije.