»Od Kosova do Subotice smo potovali z avtomobilom, vozniki pa so se menjali. V Subotici smo se zvečer odpravili proti nekem gozdu. To je bilo v načrtu, saj so nam rekli, da bomo mejo med Srbijo in Madžarsko prečkali peš. Nenadoma pa se je pred nami pojavil čoln. Bil sem zadnji v skupini, ki je štela 18 ljudi, od tega devet otrok. Med njimi so bili tudi moja žena, hčerka in sin. V čoln se nisem hotel vkrcati, ker sem se bal vode in reke Tise, vendar pa so medtem vanj že vstopili moja žena in otroka. Takoj ko se zagnali motor, je v čoln začela vdirati voda. Vsi so kričali in jokali, padli smo v reko. Žena mi je rekla, naj se oprimem sina in hčerke, ona pa bo sama priplavala na obalo. Verjel sem ji, ker je znala plavati. Nekako mi je le uspelo priti do obale, vendar smo se z otroki komaj rešili. Bilo je zelo hladno in nenadoma sem se znašel do kolen v blatu. Za ženo se je izgubila vsaka sled. Pozneje so na kraj dejanja prišli madžarski policisti in tako se je končala moja pot v Evropo,« je svojo izkušnjo opisal 23-letni Blerim Rama.