V resnici je bilo živali ime Keiko in že od drugega leta starosti je v ujetništvu. Udomačili in zdresirali so ga, da je lahko igral v precej uspešnih hollywoodskih filmih in seveda se je srce ozaveščene javnosti zlomilo - kaj, naš filmski junak je v resnici ujetnik ? Stekla je akcija za njegovo osvoboditev in Keika so izpustili. Problem je v tem, da raje kot lovi ribe priplava do obale in se pusti nahraniti ljudem. Zvabijo ga proč, a se vrne, skratka, na vsak način hoče še naprej živeti tako, kakor je bil navajen večino svojega četrt stoletja. Včasih ga odpeljejo daleč proč, a vedno najde pot do ljudi - nazadnje je preplaval 1400 kilometrov. Osvobajanje Keika je postal resen projekt, nad katerim bedi The Humane Society of the United States (http://www.hsus.org/ace/352) - zanimivo ime, mar ne? - in do sedaj so za trmoglavega kita porabili že 20 milijonov dolarjev. Ko je neki norveški strokovnjak izjavil, da še ni slišal za večjo neumnost, češ najprej zapravijo nekaj milijonov dolarjev za trening, nato nekaj desetin za »odtrening«, je padlo po njem z vseh strani. Kako si upa reči kaj tako zelo krutega in nehumanega? Tako nečloveškega? Naposled Humane Society od tega projekta očitno živi in na njihovi spletni lahko darujete v ta plemenit namen. Pohitite, ker ima po zadnjih poročilih kit zvišano raven belih krvničk, kar naj bi bilo znamenje stresa. Humane Society ga razlaga z vznemirjenjem, ki ga doživlja ob ljudeh, medtem ko ga hranijo. Ne omenjajo druge možnosti, ki si jo navedimo zgolj hipotetično. Zamislite si, kdaj bi doživljali večji stres: če bi vam nekdo nenehoma ponujal hrano ali če bi vas znova in znova zagrabil, vrgel iz stanovanja, odpeljal tisoče kilometrov proč in bi se morali kar naprej vračati? Aja, še to: filmarji kot filmarji, o osvobajanju Keika so posneli film z naslovom Born To Be Wild. Res.