Podcenjevanje vremenskih razmer je vplivalo, da so bila na morju plovila s turisti, tudi z otroki, pred Piranom in Koprom so imeli regate za optimiste in mlade jadralce ... Le kako so si upali? O deskarjih je seveda znano, da je močan veter izziv. In tokrat jim je morje res dalo vetra! Vsaj za enega vemo, da je komaj priplaval do obale. V težavah se je znašlo na stotine ljudi. V takih trenutkih se vsem, ki stanujejo v višjih legah, ponuja pravi spektakel na morju. V poldrugi uri so na številko 113 registrirali kakih 300 klicev na pomoč! Težko je v takem pričakovati, da bodo reševalci šli pomagat vsem hkrati. Na morje je tedaj odplulo vse, kar lahko pomaga. Tudi toliko kritizirani novopečeni P 66, ki je v enem samem dnevu opravil štiri uspešna reševanja. In to kljub vetru, ki je razburkal morje na devet boforjev. Državna plovila so pomagala, kolikor so mogla, in dobro so opravila svoje delo, čeprav je bilo slišati pripombe, da akcija ni bila »najbolje koordinirana«. Morda res ni bila in morda bi res lahko naredili daljši spisek pomanjkljivosti. Pričakujemo lahko, da bodo vsi odgovorni sedli za mizo, pregledali spisek pomanjkljivosti in napak ter se dogovorili, kako bodo v prihodnje uspešnejši. Učinkovitejši bi bili tudi, če bi se po takih izkušnjah vprašali, kako v prihodnje ravnati s tistimi, ki v takih razmerah predolgo vztrajajo na morju, ali pa se celo namenoma podajajo v tak veter? Med »brodolomci« namreč ni bilo domačih ribičev. Zato, ker se v takem sploh niso odpravili na morje, ali pa so se pravi čas usmerili v domače pristanišče. Zelo dobro vedo, do kod lahko izzivajo morje in koliko jih lahko to stane. Turistom in športnikom pa je neurje prepogosto celo zabava.