Zastrmela se je v obleke. Ena je bila živo, krvavo rdeče barve, narejena povsem po telesu, iz tankega svilenega satena. Druga je bila svetlikajoče zlate barve, prav tako precej oprijeta in ob strani skoraj do pazduhe razparana, tako da je komaj kaj prepuščala domišljiji. Ne, si je mislila, to je preveč. Izbrala je tretjo, preprosto obleko črne barve iz krepdešina, nežnega materiala, ki je mehko padal čisto do tal. Obleka je bila brez rokavov, edini okras je bil globok izrez. To je pomenilo, da si bo spodaj nadela poseben nedrček, ki je prsi odlično podprl, ni pa imel naramnic, tako da človek sploh ne bi uganil, da ga ima spodaj. Obula si je črne večerne čevlje s tanko visoko peto, kakor je bilo tudi nujno, okrog vratu si je pripela ogrlico iz sintetičnih diamantov, ki so se čudovito iskrili. Frizer ji je lase počesal v umetelno pričesko. Okrog ramen si je ogrnila štolo iz nerca, ki jo je prav tako poslala agencija. Ko je nadela še uhane, je pozvonilo. Voznik limuzine je rekel samo, da jo spodaj čaka. Ni pričakovala, da jo bo moški, ki jo je najel, prišel iskat v stanovanje. Morda se bosta tam srečala pozneje.