Če hočemo po najkrajši poti iz Ljubljane v Dalmacijo, ni druge kot da gremo čez Knin. Cesta je lepa in široka, od Karlovca naprej skoraj prazna, edini prometno zares nevaren del pa je le avtocesta Bratstva in enotnosti, na kateri je treba potrpeti do Zagreba. Med Ljubljano in Zagrebom vsako leto na cesti umre v prometnih nesrečah več ljudi kakor na kninski magistrali od strelov. Zaradi potegavščin Sekretariata za noranje zadeve Knin ali, po novem, obrambnega minstrstva SAO Krajine, pa je prav ta magistrala najbolj avanturistični itinerarij bivše Jugoslavije. Pokrajina v okolici Knina je med najlepšimi na Balkanu. Že začne se spektakularno - s Plitvicami, nato pa se za Titovo Korenico kontinentalna Evropa prevesi v Mediteran. Namesto mehkih oblik, ki nam sledijo od Zagreba naprej, se vse začenja lomiti, doline ločijo ostri robovi, hiše so iz rezanega kamna, namesto bukev in hrastov je vedno več borovcev, na izhodu iz Knina pa padajo slapovi Krke. Središče balkanskega nacionalizma je ustrezno postavljeno v sredino, med dva nacionalna parka. Navkljub sovražni propagandi je cesta prehodna. Popotniku, ki želi potovati na morje po tej cesti, nič ne brani, da ne bi pri Karlovcu zavil proti Plitvicam in se v dveh urah pripeljal do obale. Kakor pa mu bo povedala hrvaška policijska patrola na izhodu iz avtoceste pri Karlovcu in še ena pri Slunju, se bo vozil na lastno odgovornost. Poti na morje čez Knin ne priporočamo, hrvaške oblasti pa ne zagotavljajo varnega prehoda čez ozemlje, ki je, vsaj na zemljevidu, v njihovi domeni. Od Plitvic naprej so vozniki prepuščeni lastni iznajdljivosti. Če se vam zares ne mudi, če vaša najljubša domača žival ni boa, ali če se ne zabavate s potapljanjem, padalstvom, letenjem z zmaji…, potem na poti ne boste preveč uživali. Obrambni minister SAO Krajine Milan Martić je pred meseci v intervjuju za Mladino zagotovil vsem turistom varno pot čez Krajino. To zagotovilo bolj ali manj drži. Vendar je cesta polna presenečenj in na trenutke se zdi, da nad ljudmi, ki jo varujejo, nihče nima kontrole. Poleg domačinov jo na dan prevozi le pet ali šest voznikov. Večini to uspe brez posebnih težav, tu in tam pa Krajišniki komu zares zagrenijo življenje. Pot je vznemirljiva vsaj toliko kot Camel Trophy, precej bolj poceni in po krivici ni vključena v avanturistične turistične programe. Za vznemirjenja, ki jih lahko doživite ob poti zastonj, je treba v Nemčiji odšteti tisoče mark, vlačijo pa vas v Afriko ali Latinsko Ameriko. Vsem, ki imajo radi dogodivščine, bo všeč. Ostali bodo kleli. Če ste se torej odločili za odkrivanje Krajine, si prej preberite navodila za uporabo. Če so vam pri srcu vratolomne reči, si lepšega začetka počitnic skoraj ne morete želeti.