Za ugorja velja nekaj pravil, ki povečajo možnosti za uspeh; lovimo ga ponoči, predvsem v nočeh brez mesečine, še bolje takrat, kadar je ob mlaju še oblačno ali rahlo dežuje, kadar je padajoč tlak in visoka plima. Lovimo ga lahko z obale, s pomolov, vabo pa mečemo na prej ogledan predel morskega dna, na katerem ni izrazitih špranj, je pa v bližini razgibanega kamnitega dna z morebitnimi ugorjevimi skrivališči. Podobno počnemo tudi iz čolna, sidranega na dva sidra, da nas sunki vetra in tokovi ne obračajo, takrat pa lovimo čim bolj pod čolnom, saj s kotom zmanjšujemo možnost zapenjanja vabe in svinca. Uporabljamo robusten pribor, prilagojen pričakovani ribi; za lov z roko najlon vrvice, celo debelejše od milimetra, ne toliko zaradi trganja kot zaradi rezanja v roko med utrujanjem, če uporabljamo palico pa robusten pribor za soma, torej trdo krajšo palico, na primer 2,3 - 3m, trdote nad 80 g teže meta, najlon 0,40 in več, trnke 2/0 do 8/0. Najbolje je, če uporabljamo večji drsni svinec, 50 g in več, še bolje, če je kapljičaste oblike z vrtiljko, s katero ga z najlonom, ki je tanjši od osnovnega, pritrdimo na vrtiljko na osnovni vrvici; s tem zagotovimo, da v primeru zapenjanja ob dno, tudi med utrujanjem ribe, odtrgamo samo svinec. Če je le mogoče, lovimo na odprto rolo, kar pomeni, da nam zelo pomaga, če ima sistem za regulacijo trdote prostega hoda (sistem (baitrunner"), sicer pa lahko ob odprti najlon roli obtežimo s kamenčkom ali kovinskim predmetom, recimo žlico, ali pa ga zataknemo za elastiko, ki smo jo namestili na ročaju palice. V tem primeru nataknemo na najlon indikator iz staniola oziroma aluminijeve folije, ki ob potegu zarožlja in se ga v temi odlično vidi. Ob prijemu pustimo ribo plavati z vabo nekaj metrov in potem odločno zategnemo. Ugor vabo navadno globoko požre in takrat predrgne najlon na svojih sicer drobnih zobeh, zato moramo uporabljati predvrvico, najbolje jekleno. Na vrtilko za osnovnim najlonom lahko navežemo debelejšo s trnkom, recimo 0,80 ali več, ali pa najlon zaščitimo s plastično cevko dolžine okoli 20 cm - ugor pač ni občutljiva riba, vabo, tudi preveliko, požira, se pri tem obrača, vrti in jo poskuša čim prej pogoltniti. Zapetega ugorja poskušamo čim prej dvigniti od dna, da se ob utrujanju pri dnu ne zaplete v kakšno oviro. Ko ga pripeljemo do obale, pa ga, predvsem če je večji, gafamo (ribo primemo s krpo za vratom in ji z nožem prerežemo hrbtenico), sicer je zelo trdoživ. Manjše primerke spuščajte s trnkom vred, slej ko prej bo prerjavel zaradi prebavnih sokov in morske vode. Trnek pri uplenjenem ugorju odpenjamo šele, ko smo prepričani, da je mrtev, sicer močno in boleče ugrizne!!