»Španija je po mojem mnenju naredila veliko napako. Tanker je bil štiri milje od obale, ko se je začelo dogajati. Če bi ga tedaj pripeljali do obale, ga nasedli v majhnem zalivčku in ga žrtvovali - tanker ne bi počil v tolikšni meri, ker je bila na začetku luknja majhna. Počil je potem, ko so ga reševali. Reševalci so zahtevali prečrpavanje. Pri prečrpavanju pa so ga napačno preobremenili. Strižne sile so ladjo presekale. Gre seveda za ugibanja, kajti celotno situacijo bi si morali ogledati in temeljito raziskati. Če bi tanker nasedel, bi nafto zalila voda. Španija ima okoli 180 kilometrov plavajočih zaščitnih zaves. Žrtvovali bi en zalivček in rešili obalo. Vendar je zdaj lahko biti pameten! Glede zažiganja ponesrečenega tankerja oziroma po morju razlite nafte je težko odgovoriti. Pred Genovo, ko se je tanker vnel in zgorel, je zgorelo tudi gorivo. Zakaj se v španskem primeru reševalci niso odločili za zažig razlite nafte, ne vem. Morda bi to res bilo najboljše. Toda tedaj je bilo morje močno razburkano in v nevihti je vprašanje, če bi po morju razlita nafta sploh gorela. Predvsem pa so poklicni reševalci plačani, samo v primeru, če rešijo ladjo. Pri reševanju na morju namreč velja pravilo 'ni uspeha, ni plačila',« pravi Maraspin.