"Ob 12. uri sem se prav pod vrhom, od katerega me je ločilo morda dobre pol ure hoje, obrnil. Imel sem občutek, da bi šel lažje na drugo stran, in mislil, da me bo dolina pripeljala do obale, a se je spremenila v pravi kanjon. Največja težava je bila ta, da je bilo vse vlažno in da so bile skale obdane z mahom. Približno ob 16. uri mi je spodrsnilo. Padel sem pet metrov globoko v globel kanjona in pri tem skupil vrsto manjših poškodb in odrgnin pa tudi večjo rano na desni nogi, ki mi je začela močno otekati. Poti nisem mogel nadaljevati, pod menoj se je odpiral še večji suh slap, globok vsaj 15 metrov, po gladki skali pa tudi ni bilo mogoče splezati ven."