terih pa preide v kronično obliko. Kronična virusna obolenja potekajo z zastrto klinično sliko in jih bolniki sami pogosto ne opazijo. Težko jih je zdraviti, zdravljenje poteka zelo dolgo, posledice pa so lahko zelo hude. Kronični hepatitis B lahko na primer pripelje do ciroze jeter. Poseben tip virusne infekcije je latentna infekcija, za katero je značilna dolga navzočnost virusa v telesu in popolna odsotnost simptomov obolenja. Pod vplivom notranjih in zunanjih dejavnikov, kot sta podhladitev in oslabitev imunskega sistema, lahko latentna infekcija preide v akutno. lokalna zaščita pred virusi. Določanje protiteles je eden od pomembnejših diagnostičnih testov, ki lahko precej natančno opredeli vrsto virusne infekcije ter določi stanje postinfekcijske imunosti. Za celično imunost skrbijo T-limfociti in makrofagi, ki uravnavajo izločanje protiteles in uničujejo celice, ki so jih napadli virusi, ter s tem preprečujejo širjenje infekcije. Po preboleni virusni infekciji v človeškem telesu ostanejo celice imunskega sistema, ki so si virus »zapomnile«. Če tak virus spet pride v telo, ga te celice takoj prepoznajo in sprožijo močno imunsko reakcijo, ki prepreči razvoj bolezni in uniči virus. Toda imunski odgovor nima samo pozitivnih plati. Pri virusnem hepatitisu B celice jeter močno uničuje prav delovanje Tlimfocitov, medtem ko razmnoževanje samega virusa celic jeter ne uničuje. Za virus HIV je značilna močna oslabelost imunskega sistema. To se zgodi zato, ker so eden od ciljev virusa T-limfociti, brez katerih pride do popolne neodpornosti organizma.