alkoholizem, redno, zasvojeno pretirano uživanje alkohola v meri, ki škodljivo vpliva na zdravje in odnose z okolico. Statistike kažejo, da se alkoholizem vse bolj širi, zlasti med ženskami. Pretirano uživanje alkohola lahko škodljivo vpliva na jetra, kar pripelje do ciroze ali jetrnega raka; prispeva k *boleznim srca, povišanemu krvnemu pritisku, možganski kapi, razjedam želodca in odpovedi ledvic; med nosečnostjo pa lahko povzroči okvare ploda. Alkohol je pomemben dejavnik tudi pri *?kriminalu; pri družinskih težavah, kot so razpad družine in *zlorabljanje otrok; pri težavah na delovnem mestu, kot je neupravičena odsotnost z dela, in pri nesrečah, zlasti prometnih. Pristopi k zdravljenju so različni: mnogi strokovnjaki trdijo, da je ozdravitev mogoča le s popolno abstinenco, drugi pa menijo, da je mogoče alkoholika navaditi tudi na zmerno uživanje. Pri zdravljenju zasvojenosti z alkoholom je navadno potrebno obdobje detoksikacije, ki mu sledi individualno *svetovanje ali *skupinska terapija. Mnogi zasvojenci se uspešno ozdravijo z obiskovanjem skupin za samopomoč; v Ameriki so znana tovrstna skupina Anonimni alkoholiki. Popolna prepoved alkohola (na primer v islamskih državah, kjer je kazen za uživanje vsake alkoholne pijače osemdeset udarcev z bičem, ali v ZDA v dvajsetih letih) ali nenadno prisilno zmanjšanje razpoložljivosti (na primer v Sovjetski zvezi konec osemdesetih let) navadno povzroči le razcvet ilegalne proizvodnje in porabe. Preprečevanje alkoholizma je prednostna naloga mnogih držav.