Nisem edini, ki meni, da je v prejšnjem mandatu tudi v nadzornih komisijah imela večino vladna koalicija, ne opozicija. Stranka mladih sicer ni podpisala skupne koalicijske pogodbe, imela pa je posebno pogodbo z vladajočo LDS. Če jo lahko uvrščamo med koalicijske stranke, je bilo razmerje v nadzornih komisijah pet proti štiri v korist tedanje vladajoče koalicije. V prejšnjem mandatu sem dejavno sodeloval v razpravah o novem poslovniku državnega zbora in se dobro spomnim, kako smo opozicijski poslanci vztrajno predlagali, da bi večina članstva v nadzornih komisijah pripadla opoziciji. Pojasnjeno nam je bilo, da to ni mogoče, ker imajo komisije tudi zakonodajno funkcijo. Predlagali smo, da se ta črta, da bi imele samo nadzorno funkcijo, vendar brez uspeha. Tako stališče še vedno zagovarjamo, zato ni čudno, da se Janša strinja z mojo pobudo z začetka aprila, da gremo po poti, ki smo jo začrtali v prejšnjem mandatu. Zdaj ko je prejšnja vladna koalicija v opoziciji, bo lažje sprejela naš predlog. Očitno je kar koristno, da vsaka poslanska skupina doživi tudi drugo plat medalje, torej stanje v opoziciji. Veseli smo, da smo vendarle našli soglasje, da bomo poslovnik, ki se sprejema z dvetretjinsko večino, lahko spremenili tako, kot smo želeli v prejšnjem mandatu. Do tega vprašanja smo vedno imeli iskren pristop. Sedanji predlog opozicije zgolj spreminja število članov in ne predvideva črtanja zakonodajne funkcije, kar pa tudi zanje ni bilo normalno in logično, ko so bili sami v vladi. Zato sem vesel, da se zdaj vendarle strinjajo, da se črta.