(Nadaljevanje) Prebere šesto točko tiste resolucije, ki se glasi "obžaluje, da se dvajset let po razpadu komunističnih diktatur v srednji in vzhodni Evropi v nekaterih državah članicah še vedno neopravičeno omejuje dostop do dokumentov, ki so pomembni za posameznike ali potrebni za znanstvene raziskave. Poziva vse države članice, naj si resnično prizadevajo za odprtje arhivov, tudi arhivov nekdanjih notranjih varnostnih služb tajne policije in obveščevalnih služb", tukaj gospod Grims končna po navadi. Pika. Ne prebere naprej. In kaj piše naprej v tej šesti točki resolucije evropskega parlamenta, lepo poskušajte prosim "čeprav je treba zagotoviti, da se to ne bo izrabljalo za politične namene", pika. Šele potem je pika. Kaj to pomeni? Pomeni, da gospod Grims deluje tako kot sta delovala Sova in vodstvo Arhivov Slovenije v času Janševe vlade. Odpira, prebere nek člen, ampak skrbno pazi da tisti del, ki bi mu lahko škodil, ne prebere, in daje vtis, da je odprl arhiv, da nam je predstavil stališče Evropskega parlamenta, ampak tistega stavka, ki pravi, da se ne sme zlorabljati za politične namene, arhivsko gradivo cenzurira. On je živi dokaz, da se z arhivi tudi Janševa vlada, se je ukvarjala zelo selektivno. Kot veste, je zgodba stara in že dobro znana, ne samo nam, ampak tudi javnosti. Janševa vlada oziroma minister Šturm je leta 2006 pripravil zakon, ki je dobil tako rekoč soglasno podporo tega Državnega zbora; mene takrat v tem Državnem zboru ni bilo, ampak tisti, ki so bili, so v dobri veri glasovali za nekaj kar je pomenilo odpiranje arhivov nekdanjih arhivov službe državne varnosti ali kot jo imenujejo Udbe, in s tem omogočili dostop raziskovalcem, zgodovinarjem, zainteresirani javnosti. Ali je bilo res tako? Ne. Ni bilo res tako. Ker že naslednje leto, ko naj bi prinesli arhivsko gradivo iz arhivov Sove k Arhivu Slovenije, se je zgodila uredba s podpisom gospoda Janeza Janše, na podlagi tiste uredbe se je zgodil sporazum med direktorjem Sove in direktorjem arhivov. Takrat mislim, da sta bila gospod Rupnik in gospod Košir, na podlagi tega sporazuma, kjer je bilo jasno določeno, da del tega arhiva bo obdržalo stopnjo tajnosti, tajno za dobrih 40 let, in ne bo dostopno kar tako slehernemu državljanu. Na podlagi tega uredb, teh podzakonskih aktov, je prišlo v nadaljevanju do nekaterih neskladnosti, do nekaterih celo nezakonitosti, kajti zakon, v zakonu je pisalo nekaj, v uredbi in v podzakonskih aktih, v sporazumih pa v stališčih takratnega direktorja Sove gospoda Rupnika, je pisalo nekaj drugega. Zato sem vprašal včeraj gospoda Omerzo, ki ga zelo cenim in kot je bilo prej povedano, sploh ne pripada opoziciji, ima člansko izkaznico LDS, torej to je še en dokaz, da ne prihaja do političnih diskriminacij, ampak tudi gospodu Omerzi kljub temu, da ima člansko izkaznico LDS, je bilo povedano, poglejte, je del arhiva, ki žal v tem trenutku ni še dostopen. Na podlagi niza podzakonskih aktov, ki so preprečevali dostop do tistega gradiva, ampak vsi vemo, da je treba to stanje urediti. In da je treba tudi