Za italijanski časnik La Repubblica je bila aretacija domnevnega vojnega zločinca Radovana Karadžića »verjetno dosežena zaradi vztrajnosti Borisa Tadića: srbskega predsednika in enega najbolj prepričljivih zagovornikov članstva v EU, enega redkih srbskih politikov, ki nikoli ni imel prijateljskih odnosov s Karadžićem«. Dnevnik ugotavlja, da so imeli vsi, ne glede na to, ali so pripadali opoziciji ali vladi, optimalne odnose z bosansko-srbskim štabom na Palah. Omenja, da je Karadžić kot začasni predsednik »srbske minirepublike« negoval številne stike z zahodnimi vladami. »Če bo res pričal pred sodiščem v Haagu, bo brez dvoma na Zahodu kar precej ljudi, ki bodo prisiljeni razložiti svoja stališča. To je verjetno eden od vzrokov, zakaj nekateri v Natu niso bili pretirano navdušeni nad njegovo aretacijo, čeprav je bilo skrivališče najprej znano. Ta mož ve veliko, vsekakor dovolj, da bo marsikoga prikrajšal za spanje – in to ne samo med nekdanjimi srbskimi tovariši.«