Princ Wilhelm je dolgo veljal za reakcionarnejšega od svojega brata. Pred letom 1848 so mu njegovi sovražniki rekli "Rus", leta 1849 "šrapnelski princ". V petdesetih letih je razvil odločen odpor proti skorumpiranemu gospodarstvu reakcionarne vlade, kršitvam zakonov in upravni zanikrnosti. Med krimsko vojno je bil "prozahodno" usmerjen. Bil je čas, ko sta dvorna kamarila in časopis "Križ" rekli njegovi družini kar "demokratska dinastija"; kar je seveda v celoti mahnilo mimo cilja. Do demokrata je manjkalo starajočemu se prestolonasledniku skoraj vse. Bil pa je poštenjak, tako kot je on to pojmoval, trezno inteligenten, praktičnega duha, versko mlačen; pripravljen držati besedo, če ni bilo treba zanjo preveč žrtvovati. Bil je galanten, odlično se je obvladoval, znal je izkazovati hvaležnost, imel je tako rekoč vse simpatične lastnosti. Njegovi izobrazbi gotovo ni škodilo, da je bil močno profrancosko usmerjen in da je, rojen v 18.stoletju, še vedno mešal v svojo nemščino francoske izraze. Tudi način njegovega mišljenja je temeljil v preteklosti; v zelo daljni preteklosti, če se natančno pogleda. Državne funkcionarje je imel za služabnike dvora; kralja za maziljenca, poveljnika, ukazovalca. Armada je pripadala kralju, ne državi, in tudi država je končno pripadala kralju; največji trenutki njegovega življenja so bile, kot pred tritisoč leti, bitke, viteške zmage, osvojitve, ki so povečevale njegovo slavo. Povrhu se je nekoliko spoznal le na dve zadevi: na vojsko in na zunanjo politiko. Da poleg njiju lahko obstaja še industrijska družba, ki ni last države niti očeladenega, krščanskega kronskega viteza, to je presegalo njegov razum. Ustavo je bil pripravljen spoštovati, ne zato, ker bi se mu zdela dobra, ampak zato, ker kralji morajo stati za svojimi svetimi besedami, celo če gre za tako elastične, odvečne in modne reči, kot je ustava. "Ne bom raziskoval," je pripomnil, "ali so ustave zdrave. Ampak kjer eksistirajo, se jih je treba držati in jih ne ponarejati z nasilnimi interpretacijami." V svojem nastopnem govoru pred deželnim zborom je oznanil tale temeljna načela: "Kraljestvo po milosti božji, spoštovanje ustave in zakonov, zvestoba ljudstva in zmagovite armade, pravičnost, resnicoljubnost, zaupanje in strah božji." V to je veroval v svoji preprosti, stanovsko razvajeni duši in to mu je zadoščalo za izvajanje nalog tistega časa. Kako se je motil!