Marinka Dražumerič, umetnostna zgodovinarka in etnologinja z Zavoda, ki je imela nalogo predstaviti slikarja Vladimirja Lamuta in sliko Novo mesto, je opozorila na nekaj najpomembnejših točk iz umetnikovega življenja, ki so verjetno vplivale na njegovo delo, način življenja in nesporazume, v katere je neprestano prihajal: rojstvo leta 1915 na Čatežu pri Brežicah, selitev v Novo mesto, študij na likovni akademiji v Zagrebu, čas v taborišču med drugo svetovno vojno, povojno likovno potovanje po sledeh 4. in 5. sovražnikove ofenzive po Jugoslaviji, leta 1954 obisk Pariza, pet let pozneje Bruslja; na koncu pa je zmagala tista usodna privlačnost človeka in Krke, ki je slikarju verjetno prinesla mir in spravo, ki jo je vse življenje iskal. Kot pravi Milček Komelj, je umetnika mogoče spoznati le iz njegovih del in Lamutovo Novo mesto je žalostno, turobno, temno in vegasto, vidi pa se, da mu je blizu gotska arhitektura.