"V svoji zadnji knjigi govorim o tem, kako so aborigini doživljali dvajseto stoletje, aborigini se namreč ne strinjajo s tistim, kar pišejo akademiki o njihovi zgodovini. Opisujem torej zgodovino našega kraja, kot so mi jo sami pripovedovali. Zgodovina pa se spreminja ne le v Sloveniji, tudi v Avstraliji. Ko sem tam začela učiti otroke, sem jim morala razložiti, da so dobri in napredni Angleži prinesli civilizacijo. Zdaj pa učim, da so uničili eno najstarejših kultur na svetu. Vsekakor drži, da so belci naučili aborigine delati, do prihoda belcev so bili nabiralci kot v kameni dobi. Aborigini so si s tem, ko so se priučili dela, pridobili tudi neko spoštovanje. Potem pa jim je država začela dajati odškodnine in podpore. Moški so nehali delati, saj dobijo družine z več otroki več denarja, kot če bi delali. Živijo v neki praznini, ki jo izpolnjujejo pijača in mamila. Če bi šlo medsebojno prilagajanje po naravni poti naprej, bi bilo manj težav."

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
V v predlog; mestnik
svoji svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
zadnji zadnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
knjigi knjiga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
govorim govoriti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
o o predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
aborigini aborigin samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
doživljali doživljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
dvajseto dvajseti vrstilni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, tožilnik
stoletje stoletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
aborigini aborigin samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
namreč namreč priredni veznik
ne ne členek
strinjajo strinjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
s z predlog; orodnik
tistim tisti kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
pišejo pisati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
akademiki akademik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
o o predlog; mestnik
njihovi njihov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, mestnik, množina svojine
zgodovini zgodovina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Opisujem opisovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
torej torej priredni veznik
zgodovino zgodovina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
našega naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, rodilnik, množina svojine
kraja kraj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
sami sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
pripovedovali pripovedovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
Zgodovina zgodovina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
spreminja spreminjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ne ne členek
le le členek
v v predlog; mestnik
Sloveniji Slovenija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
tudi tudi členek
v v predlog; mestnik
Avstraliji Avstralija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Ko ko podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
začela začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
učiti učiti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
otroke otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
morala morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
razložiti razložiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
dobri dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
napredni napreden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Angleži Anglež samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
prinesli prinesti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
civilizacijo civilizacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
učim učiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
uničili uničiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
eno en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, tožilnik
najstarejših star splošni pridevnik; presežnik, ženski spol, množina, rodilnik
kultur kultura samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
na na predlog; mestnik
svetu svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Vsekakor vsekakor členek
drži držati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
belci belec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
naučili naučiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
aborigine aborigin samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
delati delati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
do do predlog; rodilnik
prihoda prihod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
belcev belec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
nabiralci nabiralec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
v v predlog; mestnik
kameni kamen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
dobi doba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Aborigini aborigin samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
ko ko podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
priučili priučiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
dela delo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
pridobili pridobiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
tudi tudi členek
neko nek nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
spoštovanje spoštovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
država država samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
začela začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
dajati dajati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
odškodnine odškodnina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
podpore podpora samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Moški moški samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
nehali nehati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
delati delati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
saj saj priredni veznik
dobijo dobiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
družine družina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
več več splošni prislov; primernik
otroki otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
več več splošni prislov; primernik
denarja denar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
delali delati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
Živijo živeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; mestnik
neki nek nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
praznini praznina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
izpolnjujejo izpolnjevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
pijača pijača samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
mamila mamilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
šlo iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, srednji spol
medsebojno medsebojno splošni prislov; nedoločena stopnja
prilagajanje prilagajanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
po po predlog; mestnik
naravni naraven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
poti pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
naprej naprej splošni prislov; nedoločena stopnja
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
manj manj splošni prislov; primernik
težav težava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar