slovenske izseljence v tej državi. Ker dolga leta niso imeli posebnih stikov z domovino, se je med njimi ohranil in prenašal na naslednje rodove arhaični prekmurski dialekt, ki ga verjetno težko razumejo celo današnji Prekmurci. Večina se je v novi domovini zaradi pregovorne slovenske delavnosti in iznajdljivosti dobro znašla in pretežno sodijo v zgornji srednji in tudi bogati sloj tamkajšnje družbe. Še prav posebej so ponosni na v začetku stoletja živečo Ljubljančanko Emilijo Piria, ki je bila žena tedaj najbogatejšega Urugvajca. Ta ji je v bližini po njem imenovanega letoviškega mesta Piriapolis zaradi njene pobožnosti zgradil celo lastno cerkev. Antonio Vizintin potomec primorskih izseljencev je bil med tistimi, ki so pred leti z letalom strmoglavili v Andih in preživeli, po čemer je bil narejen tudi film Živi. Danes je lastnik restavracije in picerije v Montevideu, vsako leto pa se ob obletnici teh dogodkov snide z drugimi preživelimi in skupaj počastijo spomin na tiste, ki so v nesreči izgubili življenje. Da je društvo slovenskih izseljencev dokaj dejavno, priča tudi podatek, da jim je uspelo trg, ki je le streljaj od palače predsednika Urugvaja, poimenovati po Sloveniji. Društvo ima svoj sedež v Montevideu, Molinos de Rafo 897, kjer so izredno veseli vsakega obiska iz domovine.