svetega Ignacija Loyole do Šri Ramakrišne in Satja Sai Babe so prav tako začutili, kako v njih deluje ta prisotnost Božanskega. Duhovnik v hindujskem svetišču in videc Ramakrišna, na primer, je imel vizije Mohameda, Jezusa in Bude in je od takrat naprej privzel islam, krščanstvo in budizem - kar je bila v Indiji devetnajstega stoletja neverjetna praksa. Ignacija Loyolo, mladeniča v zgodnjem šestnajstem stoletju, je bolj zanimalo dvorno življenje in vojaška junaštva, kot pa duhovništvo, ki si ga je zanj želel njegov oče. Medtem ko je okreval zaradi rane, ki jo je dobil med bojem, je Ignacij bral zapise o življenju svetega Frančiška in svetega Dominika ter nenadoma začutil zanos in energijo, ki sta ga preusmerila v duhovno življenje. Njegovo knjigo mističnega urjenja, Duhovne vaje, še danes uporabljajo laiki, ki želijo povečati svoje zavedanje o Božanskem v samih sebi. Spričo upada samostanskega načina življenja v današnjem svetu mistiki pogosto živijo kot del širše družbe. Vaše iskanje življenjskega smisla iz vas dela podobnega iskalca božje prisotnosti - in kandidata za priliv milosti. Celo če vaše doživetje karizme ni tako dramatično ali hipno, kot je bilo Cindyjino - ali pa Ramakrišnovo in Loyolino -, vseeno budno opazujte, kako deluje v vas. Na primer, vaša strastna zavzetost, da bi spoznali neponovljivo naravo svojega duha, se hrani iz vaše karizme. Vaša karizma je potemtakem energija, prek katere se drugim razkriva edinstvenost vaše duhovne identitete, ki je soznačna z vašim duhovnim zaščitnim znakom. Potem ko vam ta milost pomaga, da bolje spoznate sebe, jo usmerite tudi k drugim. Ampak velja tudi obratno. Energija, ki jo intuitivno čutite v ljudeh okrog sebe, je bistvo njihove karizme. Skupine imajo svojo karizmo, prav tako kot jo imajo posamezniki. Plemena in druge družbene oblike so deležne skupinske milosti, prek katere prepoznajo svoj edinstveni duhovni smisel. Obredi in ceremonije, ki izhajajo iz določenega gorišča neke skupine, črpajo vodstvo iz njihove karizme; so pa tudi sredstvo, s katerim lahko skupina prepozna, ali je nekdo, ki želi postati del nje, primeren kandidat. Neki krščanski menih mi je povedal: »Karizma naše skupnosti je služiti Bogu, in sicer tako, da posvetimo svoje življenje molitvi. V samostanu vidimo vse, s čimer se pečamo, kot del skupinske posvetitve, da bi privedli Duha v življenje ljudi na našem svetu, ki trpijo pomanjkanje. Če se nekdo želi pridružiti tej skupnosti, mora biti njegova karizma posameznika usklajena s karizmo skupine. Brez te poenotenosti ne bi vzdržal strogosti takšnega življenja. Ne bi ga napajala