Problem svečeništva je torej v njegovi apriorni statusni posvečenosti. Njegova temeljna vloga ni v oživljanju neizrekljivega, arhetipičnega, numinoznega, kar bi osmišljalo njegovo poslanstvo v krogu za tako zmožnost prikrajšanega občestva, ampak predvsem proučevanje in razlaganje mitov, ki se, poleg izvorov kulta in njegovih herojskih začetnikov, ukvarjajo z razumsko razlago arhetipov. Mit je torej numinozno, s pomočjo zavesti predelano v pojme, zgodbo: mit je numinozno na kognitivnem nivoju. Z mitom, ki se je sicer pojavil že v skupinskem ritualu, je v kultnem dogajanju dobila mesto tudi človekova kognitivna sposobnost, njegov Jaz. Vendar v primarnem ritualu še ni bilo nevarnosti, da bi zavestna komponenta zadušila tisto, kar je za ritual odločilno, to je neposreden stik z numinoznim. Konec koncev je tudi spoznavna zavest posledica naravnega razvoja človeškega bitja. Torej pri ritualua ni problem v vprašanju prisotnosti spoznavne zavesti ali Jaza, ampak njegove izključnosti.