Najznamenitejši ljubljanski vodnjak je v letih 1743–1751, po zgledu slavnih rimskih vodnjakov, izklesal beneški kipar in arhitekt Francesco Robba v obliki trilista ali starega mestnega pečata. Izvirnik je Robba naredil iz dragocenega in dragega belega marmorja ter je zaradi dolgotrajnega postopka izdelave bankrotiral. Stal je na Mestnem trgu pred Magistratom na stičišču treh mestnih ulic, kjer je zdaj postavljena replika, delo Marjana Keršiča Belača s sodelavci in kamnosekov iz Hotavelj. Vodnjak pred Mestno hišo so večkrat popravljali, posebno po potresu leta 1895 in ob Plečnikovem urejanju trga, ki je vodnjaku dodal stopnice in uredil tlak. Izvirnik je bil v svoji zgodovini večkrat tarča objestnežev, ves čas so ga uničevali promet, zmrzal in vlaga. Zadnja prenova, ki so jo začeli v 70. letih, se je zavlekla do pomladi leta 2006, ko so original zaradi ogroženosti odstranili in ga zamenjali z repliko iz enakih materialov. Usoda ogroženega vodnjaka pred Mestno hišo, priljubljenega motiva s številnih razglednic Ljubljane, je na prelomu tisočletja sprožila polemike in pobude za ohranitev spomenika na izvirnem kraju. Civilno pobudo za sanacijo in situ je tedaj podpisalo 2528 ljudi, čeprav je bilo na ravni stroke že leta 1980 sklenjeno, da naj se restavriran Robbov vodnjak preseli v primeren zaprt prostor. Robbova umetnina je tako ohranjena in od 4. septembra na ogled javnosti v Narodni galeriji. ibr