Pisanje blogov je skozi leta iz spletne niše naraslo v globalni fenomen, blogosfera (Technorati jo definira kot povezan ekosistem piscev spletnih dnevnikov in njihovih bralcev, na meji med novinarstvom in dialogom) pa beleži vse bolj naraščajoč vpliv na svoje bralce, ostale medije in internet. Razlika med blogi in popularnimi spletnimi stranmi vse bolj megli, bloganje pa je za mnoge iz konjička preraslo v polnopravni vir zaslužka, saj raziskava kaže, da najbolj popularni ameriški spletniki njihovim avtorjem prinesejo tudi po več 10.000 dolarjev letno, kar na žalost pomeni, da načelna neodvisnost spletnih dnevnikov že dolgo ni več sama po sebi umevna. Kaj pa prihodnost? V iskanju odgovora na to vprašanje so se v raziskavi obrnili na peščico priljubljenih blogerjev, ki se v svojih napovedih strinjajo, da bo prihodnost spletnikov nič manj kot rožnata. Bloganje in podobni mediji postajajo vse bolj zreli. Tradicionalni mediji bodo svoje bralce vse pogosteje nagovarjali kar preko spletnikov, ambiciozni bodoči novinarji bodo s svojimi blogi še naprej odkrivali dobičkonosne niše, oglaševalci pa bodo vse več svojega denarja vlagali v aktivno podporo spletnih dnevnikov. Ideja spletnikov ne bo nikoli izginila, se bo pa spreminjal in nadgrajeval proces njihovega nastajanja in podajanja; kot globalni fenomen se bo še naprej širil razpon tematik, vpliv na bralce ter njihov domet. Nekateri so v svojih vizijah drznejši in napovedujejo prihodnost, ko bo skoraj vsak uporabnik interneta tako ali drugače delil svoje misli in izkušnje z ostalo skupnostjo – morda celo na nek avtomatiziran način. S strani ustvarjalcev se je njihova popularnost razširila tudi do politikov, hkrati pa ta kanal za komunikacijo uporablja vse več »navadnih smrtnikov« in prav njihova številčnost bi znala najbolj vplivati na prihodnost blogosfere. Prihodnost spletnikov bo nastopila, pravi eden od vprašanih, ko bomo namesto v časopisu ali medijski spletni strani raje kar na priljubljenem blogu preverili, kako se je iztekla sinočnja tekma. Čeprav so nekatere napovedi vseeno morda nekoliko preveč drzne, v njih pogrešamo tudi kak kritični pogled ali dva na razvoj blogov in njihov družbeni vpliv. Ob vprašljivo neodvisnost smo se že spotaknili, vendar ob naraščajoči popularnosti spletnikov še bolj bôde v oči prenasičenost informacij, kar je sicer že dolgo let tako pozitivna, kot tudi negativna lastnost interneta samega. Internet je olajšal dostop do informacij, vendar le-te vse bolj izgubljajo svojo težo in se porazgubljajo v morju različnih subjektivnih mnenj in pogledov, ki dajejo varljiv vtis, da so medsebojno enakovredni. Čeprav je razmislek, nastajanje skupnosti in diskusija, ki jo s seboj prinašajo spletni dnevniki in podobni načini spletne komunikacije, nadvse pozitivna, se človek upravičeno sprašuje, kako v tej neskončni reki informacij sploh še najti Resnico in ali je le-ta sploh še pomembna. Saj je lepo in prav, da tradicionalni mediji nimajo več načeloma nevarnega monopola nad podajanjem informacij, vendar smo jim, upravičeno ali ne, zaupali, da nam podajajo kar se le da objektivne informacije in da le-te pišejo kvalificirani ljudje, ki se spoznajo na določeno tematiko. Blogi (in njihovi predniki, forumi) pa dajejo vtis, da je dandanes že kar vsak »Polde« izvedenec za politiko, umetnost, družbo, tehniko, astrologijo in vse ostalo, kar vam pade na pamet. Če je internet »pocenil« informacije, so blogi »pocenili« že tako ali tako cenena mnenja, obenem pa z olajšanjem podajanja povečali njihov vpliv; ta pa je lahko tako pozitiven, kot tudi negativen. Živela informacijska demokracija!(?)